V Šoštanju gledališka predstava ob 80. obletnici smrti pesnika Kajuha

V Šoštanju gledališka predstava ob 80. obletnici smrti pesnika Kajuha

Revija Primus, 22. februar ― Avtor: STA, Uredništvo V Kulturnem domu Šoštanj bo drevi ob 80. obletnici smrti pesnika, prevajalca in narodnega heroja Karla Destovnika Kajuha Slovensko ljudsko gledališče Celje uprizorilo predstavo po motivih Kajuhovega življenja in dela Juriš. Slavnostna govornica na dogodku bo ministrica za kulturo Asta Vrečko, zbrane bo pozdravil tudi župan Šoštanja Boris Goličnik. Režiserka predstave Juriš ...

Ministrica dr. Asta Vrečko slavnostna govornica ob 100. obletnici Kajuhovega rojstva

Ministrstvo za kulturo, 14. december 2022 ― "V čast mi je, da vas lahko nagovorim v kraju, kjer se je pred stotimi leti rodil Karel Destovnik - Kajuh," je slavnostni govor na sklepni svečani proslavi Kajuhovega festivala v Šoštanju začela ministrica za kulturo dr. Asta Vrečko. Festival je ob 100. obletnici rojstva Karla Destovnika - Kajuha od 7. do 13. decembra potekal v Kulturnem domu Šoštanj.

Čas življenja in čas smrti: Karel Destovnik - Kajuh (13. 12. 1922 – 22. 2. 1944)

NUK, 17. november 2022 ― V letu 2022 obeležujemo 100-obletnico rojstva pesnika Karla Destovnika - Kajuha. Rodil se je v Šoštanju, ki je bil v tem času pomembno industrijsko središče. Čeprav sam ni izhajal iz revnega proletarskega okolja, je kot občutljiv mladenič zelo zgodaj opazil velike socialne razlike v družbi in stiske malega človeka. Že šolske naloge iz njegovega gimnazijskega obdobja razodevajo velik talent, pesniti je začel pod vplivom socialne lirike Seliškarja in Klopčiča, med njegove literarne vzore lahko prištejemo še Cankarja in Kosovela, v pesemski obliki pa je pogosto dobro viden tudi vpliv Majakovskega. Svetovnonazorsko se je približal komunističnemu gibanju, zato je bil zaradi političnega delovanja izključen iz celjske gimnazije. Prve pesmi je objavil v glasilu Slovenska mladina, kjer se je redno oglašal do prepovedi izhajanja revije zaradi cenzure. Posamezne pesmi je objavil še v glasilih Srednješolec, Mladi prekmurec in Sodobnost. Pred začetkom vojne je bil kratek čas interniran v Srbiji, ob začetku vojnih spopadov pa se je želel aktivno vključiti v obrambo domovine. Po gestapovski aretaciji se je zatekel v Ljubljano, kjer je dve leti živel kot ilegalec. V tem času so nastale njegove najbolj znane in najlepše pesmi, tudi cikel ljubezenske poezije, posvečen njegovi ljubezni Silvi Ponikvar. Njuna pretresljiva korespondenca, objavljena pod naslovom Ljubimca z Vošnjakove ulice, je ob izidu 2014 postala knjiga leta. Pesmi je med vojno objavljal v ilegalnih glasilih Naša žena, Slovenski poročevalec, Ljudska pravica, Mlada Slovenija in Glas svobode. Leta 1943 je odšel v partizane ter v kulturniški skupini s svojimi doživetimi recitacijami na javnih mitingih navduševal poslušalce in vlival pogum soborcem. Pridružil se je pohodu XIV. divizije na Štajersko in 22. februarja padel pod streli nemške patrulje v Zavodnjah, blizu domačega Šoštanja. Star je bil enaindvajset let in dva meseca. Kajuh se je že kmalu po smrti uveljavil kot klasik slovenske književnosti. O priljubljeno

Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič: Glasbena šola Šoštanj

OUTSIDER, 22. oktober 2021 ― V centru Šoštanja so Mojca Gregorski, Miha Kajzelj in Matic Lašič prenovili in dozidali objekt glasbene šole, ki se drži lokalnega kulturnega doma. S projektom so ustvarili zanimiv ambient ob reki v sicer industrijskem mestu ter točko medgeneracijskega srečevanja in povezovanja. Naloga arhitektov je bila zagotoviti prostor uporabnikov treh različnih generacij: pihalni orkester Zarja je…

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.

22. maja 1930 se je rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik

Kamra.si, 22. maj 2019 ― Iz domoznanske Kamre na današnji dan ...22. maja 1930 se je v Biljani v Goriških Brdih rodil Peter Simoniti, celjski kulturnik  Rojen je bil v vasi Biljana v Goriških Brdih, leta 1934 pa je družina morala kraj zaradi fašističnih pritiskov zapustiti. Zato se je Peter šolal po različnih krajih Slovenije (na Gorenjskem, v Topolšici, Šoštanju, Mariboru, Slovenj Gradcu itd.). Končal je srednjo šolo, nato pa delal po različnih bančnih ustanovah pretežno na Koroškem in Štajerskem. Nazadnje je dolga leta delal v Banki Celje na področju mladinskega hranilništva.
še novic